Odločitev je padla, kupili smo kužka
Sama selitev za nas ni bila tako lahka. Namreč selili smo se kar daleč, tako smo začenjali na novo. Jaz in moj mož sva približno vedela, kaj naju čaka, najina otroka sta se veselila, nista pa vedela, kako jima bo v novem kraju. Ker sva si želela, da bi selitev bila čim manj stresna tudi za otroke, sva se odločila, da jima bova kupila psa.
Do sedaj nismo imeli nobene živali, ker smo živeli v bloku in sva vedela, da to ni bilo izvedljivo. Sedaj pa smo se selili v hišo. Najbolj primeren čas za to je bil ravno prve dni selitve. Sama sem poiskala kužka preko spleta in jima nisem prav nič povedala. Tako sem ju en dan pri zajtrku vprašala, katero žival pa bi onadva imela, če bi lahko? Oba sta rekla, da si želita kužka in tako sem izkoristila priložnost in rekla, naj se oblečeta, ker gremo po kužka. Kakšno veselje je bilo to, ne morem vam opisati. Ko smo se vozili, sta neprestano spraševala, ali smo že tam.
Ko smo se pripeljali k hiši, so k nam pritekli majhni kužki. Sicer sem jaz imela rezervirano psičko, a je lastnik rekel, da si lahko izberemo katerega koli, ker še nihče ni rezerviral nobenega kužka, razen nas. To pa je bilo presenečenje in tako sta lahko otroka sama dva izbrala, katerega kužka bomo odpeljali domov. Malo me je bilo strah, da si bo vsak izbral svojega, pa smo imeli srečo, ker so se vsi kužki odmikali, razen enega, kateri je hodil od enega do drugega otroka. Seveda sta si izbrala istega.
Moram reči, da je to bil noro dober korak, da otroka nista čutila stresa selitve, ker jima je kuža čisto zapolnil dan. Sama dva sta se odločila, kako mu bosta dala ime. Selitev je tako bila lažja. …
