Neprijetno, ko se zamrzovalniki pokvarijo
Pa je šla vsa zmrznjena hrana v smeti. Kar nekaj kilogramov domačega mesa, pa ves pridelek z mojega vrta, pa sladoledi. Vse je fuč. Pa tako so govorili, da so zamrzovalniki neuničljivi, da se nikoli ne pokvarijo. Meni se je zgodilo ravno to.
Pridem domov iz službe in velika luža pred hladilnikom, da o vonju v stanovanju niti ne govorim. Pa je šla ozimnica in vse kar je bilo shranjeno notri. Upam samo, da še obstajajo takšni zamrzovalniki kot go imam doma, da ne bo potrebno vseh kuhinjskih elementov zamenjati in spremeniti vse postavitve v kuhinji. Najprej počistim vso umazanijo po tleh, pokvarjeno hrano odnesem v smetiščne zabojnike. Za kosilo pa ne bo nič. Nimam nobenega apetita, po vsem tem smradu in delu, kdo bi ga sploh imel. S kolesom se odpravim v mesto, po trgovinah in prodajalnah z zamrzovalniki. V žepu imam listek, na katerem imam napisane dimenzije, kakšne velikosti sploh rabim. Kakšna bo znamka mi je prav vseeno, samo, da bo prave velikosti. Pa bo kar težava. Nikjer, v nobeni trgovini ne najdem primernega, prodajalca kar z glavo zmajujejo, ko jim povem kaj rabim, kaj iščem. Celo popoldne sem zapravil za iskanje pa nič. Naslednji dan se po službi odpravim še v sosednje mesto in poizkusim srečo še tam. Zapeljem v obrtno cono in že takoj na vhodu opazim velik plakat z napisom zamrzovalniki vseh velikosti in znamk. Hja, se nasmejim. Moje velikosti sigurno nimajo. Parkiram prav pred trgovino in se odpravim noter. Že pri vstopu opazim, da je trgovina izredno dobro založena z zamrzovalniki.
Poiščem prodajalca in povem svoje želje. Trenutek mi reče in začne nekaj pisati po računalniku. Čez čas mu rahel nasmešek prileti na obraz. Imajo na zalogi samo še en kos takšnega, kot ga potrebujem jaz. Sploh ne vprašam za ceno, takoj odgovorim, kupim. Zvečer je že priklopljen na elektriko in služi svojemu namenu. Sreča.…
