Za podložke marsikatera ženska sploh ne ve, za kaj se uporabljajo

Ko sva se s fantom nekaj časa nazaj preselila V novo stanovanje, sem se marsikaj naučila. Kar prej nisem vedela. Začelo se je vse seveda takrat, ko so začela kupovati stvari za novo stanovanje. Razen pohištva je bilo seveda stanovanje prazno in rabila sva res zelo veliko stvari in zato sva se zelo hitro lotila dela.

Za podložke marsikatera ženska sploh ne ve, za kaj se uporabljajo

Jaz sem naredila svoj spisek, moj fant pa svojega. Njegov spisek mi je bil res zelo zanimiv in nisem morala verjeti, da so to stvari, ki jih on dejansko potrebuje. Še manj pa mi je bilo jasno, zakaj bi te stvari sploh potreboval. Na spisek je napisal tudi podložke, za kar sem prvič slišala in sploh nisem vedela, kako izgledajo. Ko mi je pokazal fotografijo mi je bilo vse tako jasno, saj se spomnim, ko sem bila majhna in sem pomagala kdaj očetu kaj narediti, sem se vedno spraševala, kaj so te zadeve? Še vedno pa mi ni bilo čisto jasno, zakaj bi potreboval podložke, saj imava že vso pohištvo praktično narejeno in ne rabiva nekih vijakov in podobno. Potem pa mi je seveda obrazložil, da je to pač zadeva, ki jo moški mora imeti v svoji škatli z orodjem in pripomočki za delo po stanovanju.

Seveda sem bila zelo presenečena, saj so na ena spisku, ki je bil seveda moj, bile razne stvari, kot je metla in podobno, na njegovem spisku pa sem videla podložke. Ta 2 spiska sta bila zelo različna, a po drugi strani sem seveda razumela, da vsak potrebuje določene stvari. Fant mi je seveda moral za marsikaj obrazložiti, zakaj to sploh potrebuje. Ko mi je vse lepo. Obrazložil sem se seveda za spiskom strinjala in prav tako je bilo z mojim spiskom.

Ko sem šla v trgovino, sva seveda šla najprej po njegove stvari in ko sem videla tiste podložke, sem se seveda takoj spomnila svojega otroštva. Ko so končala z njegovim spiskom pa sva se lotila mojega, saj je bil malce daljši, ker sem res razmišljala o čisto vsem.…

Odločitev je padla, kupili smo kužka

Sama selitev za nas ni bila tako lahka. Namreč selili smo se kar daleč, tako smo začenjali na novo. Jaz in moj mož sva približno vedela, kaj naju čaka, najina otroka sta se veselila, nista pa vedela, kako jima bo v novem kraju. Ker sva si želela, da bi selitev bila čim manj stresna tudi za otroke, sva se odločila, da jima bova kupila psa. 

Do sedaj nismo imeli nobene živali, ker smo živeli v bloku in sva vedela, da to ni bilo izvedljivo. Sedaj pa smo se selili v hišo. Najbolj primeren čas za to je bil ravno prve dni selitve. Sama sem poiskala kužka preko spleta in jima nisem prav nič povedala. Tako sem ju en dan pri zajtrku vprašala, katero žival pa bi onadva imela, če bi lahko? Oba sta rekla, da si želita kužka in tako sem izkoristila priložnost in rekla, naj se oblečeta, ker gremo po kužka. Kakšno veselje je bilo to, ne morem vam opisati. Ko smo se vozili, sta neprestano spraševala, ali smo že tam.

Ko smo se pripeljali k hiši, so k nam pritekli majhni kužki. Sicer sem jaz imela rezervirano psičko, a je lastnik rekel, da si lahko izberemo katerega koli, ker še nihče ni rezerviral nobenega kužka, razen nas. To pa je bilo presenečenje in tako sta lahko otroka sama dva izbrala, katerega kužka bomo odpeljali domov. Malo me je bilo strah, da si bo vsak izbral svojega, pa smo imeli srečo, ker so se vsi kužki odmikali, razen enega, kateri je hodil od enega do drugega otroka. Seveda sta si izbrala istega. 

Moram reči, da je to bil noro dober korak, da otroka nista čutila stresa selitve, ker jima je kuža čisto zapolnil dan. Sama dva sta se odločila, kako mu bosta dala ime. Selitev je tako bila lažja.