Pisarniški stoli

Moj avto je bil zame vedno zelo pomemben. Ta me je namreč spravil vsepovsod, kamor sem moral iti. To je bilo namreč kar na dnevni ravni. Zaradi tega si nisem nikoli predstavljal, kaj bi naredil, če bi mi avto odpovedal. A nekaj časa nazaj se je seveda moralo zgoditi tudi to. Ravno sem se odpravljal v službo, nakar sem se usedel v avto, ta pa ni šel nikamor. Tedaj sem skoraj znorel, kajti res sem moral nujno priti v službo, a kaj ko mi avto ni delal. Na srečo se je ravno prijatelj iz iste vasi odpravljal v službo, ter me je lahko zapeljal, saj sem imel sam službo na poti do njegove.

Na poti pa mi je omenil avtomehanik Slovenj Gradec. Rekel mi je, naj avto kar odpeljem tja, kajti nekaj časa nazaj se je tudi njemu pokvaril avto, ter se je odpeljal do tega avtomehanika. Rekel mi je, da je v času popravila dobil nadomestno vozilo. Poleg tega ga je tudi večkrat poklical, ko je ugotovil kaj novega, torej kaj je lahko težava in mu tudi omenil okvirno ceno. Po tem se je prijatelj posvetoval z njegovim prijateljem, ki se spozna na avtomobile, ter ga vprašal, če se mu zdi cena poštena. Zato je lahko videl, da je avtomehanik Slovenj Gradec res pošten in ti ne računa preveč, ter mi je tako kar rekel, naj ga pokličem.

No tako pa sem se res odločil za to. Na spletu sem našel kontakt in se dogovoril za popravilo. En dan se je celo pripeljal do mene, da je pobral avtomobil in se vrnil v delavnico. Kar me je najbolj presenetilo pa je bilo to, da me je avtomehanik Slovenj Gradec res vedno poklical, kot mi je to rekel prijatelj. Na koncu sem za popravilo tudi dal veliko manj, kot sem sprva pričakoval. Z veseljem ga priporočam vsakomur v okolici Slovenj Gradca, ki potrebuje zanesljiv in pošten servis.…

Ko sem se nekaj let nazaj prvič preselil na svoje, sem imel v mislih zelo lep nov začetek življenja. Seveda je temu do neke mere res bilo tako, vendar sem naletel tudi na kar nekaj ovir, kajti prvič sem živel sam. A skozi leta sem se na to le navadil, ter mi je uspelo razrešiti prav vse težave. A največjo težavo pa sem imel s komarji, kar je bila posledica tega, da sem se preselil na barje, oziroma na obrobje barja. Ti komarji pa so me spravljali že čisto ob živce, kajti pojavljali so se povsod, tudi v mojih notranjih prostorih. Zato sem začel aktivno iskati kakšno rešitev.

Vse kar pa sem poizkusil, je bilo zaman, saj kar nič ni delovalo. Nato pa so mi pozornost vzeli komarniki, kateri so mi čisto spremenili svet. Ti so mi vzeli pozornost zaradi tega, ker sem prvič videl rešitev za komarje, ki je predstavljala neko dejansko fizično pregrado. Zaradi tega se mi je dejansko zdelo, da bi lahko komarniki dejansko pomagali, oziroma rešili to mojo težavo. Tako sem se odločil, da jih malo raziščem, ter morda najdem kakšne komarnike, primerne za moja okna. Seveda pa sem takšne tudi našel, kajti teh je bilo ogromno, vseh možnih dimenzijah. 

Tedaj sem jih kar namestil na svoja okna in moram reči, da so komarniki res rešili vse moje težave. Po postavitvi teh, na moja okna, nisem nikoli več zaznal kakšnega komarja v mojih prostorih. To je pomenilo, da so tudi moje noči postale veliko bolj mirne, saj se nisem več zbujal, ko sem zaslišal tisti tečen zvok komarjev, kot prej. Zato moram res reči, da sem zelo vesel, da sem po toliko letih končno našel neko rešitev, ki mi je dejansko pomagala, kajti drugače bi se mi verjetno že pošteno zmešalo. Težava je bila namreč res zelo naporna za živce. …

S sodelavko sva dobili čudovito priložnost za daljšo službeno pot s šefom. Obiskati smo morali stranko precej daleč in prosil je, da greva z njim, da skupaj izvedemo res dober sestanek. Z veseljem sva se strinjali – pot v tujino, nekaj prostega časa za ogled mesta in dragocena izkušnja. Ko smo uskladili datum, se je moj šef odločil, da bo najel avto. Rekel je, da njegov ne bi zanesljivo prestal tako dolge poti in da potrebujemo nekaj res dobrega. Potovali smo z avtomobilom in vožnja je bila kar dolga. Na koncu se je odločil za Mercedes-Benz. Tega res nisem pričakovala, a bila sem navdušena – v takem avtomobilu še nikoli nisem bila.

Ko sem prvič videla ta Mercedes-Benz, sem postala še bolj navdušena nad potovanjem in komaj čakala na štart. Ko sva se s sodelavko usedli v ta Mercedes-Benz, sva upali, da se pot nikoli ne bi končala. Udobje, tišina in asistenčni sistemi so naredili razliko; najboljši del celotnega potovanja je bil prav ta avto. Tudi sodelavka je rekla isto. Ko smo prispeli, smo sestanek izvedli zelo uspešno in bili smo upravičeno ponosni. Šef je priznal, da brez naju verjetno ne bi bil tako učinkovit – vsakič, ko so odprli tematiko, kjer ima on manj izkušenj, sva se oglasili midve, zato je vse potekalo hitro in brez zapletov. Ob povratku domov sva se spet udobno namestili v Mercedes-Benz. Pot je bila dolga, a izjemno udobna, in veseli sva, da sva bili del te zgodbe. To izkušnjo bi z veseljem ponovili in šefu bi vsekakor predlagali, naj tudi naslednjič najame to vozilo.…

Moj oče si vsako leto zastavi kakšne projekt, ki ga želi uresničiti okoli hiše ali vrta. Lani je bil to ribnik, predlani nova vrtna uta. Letos pa je odločitev padla že poleti, jeseni bo začel pripravljati prostor, kjer bo stala naša nova vrtna savna. Najprej se nam je vsem zdelo, da morda le mogoče malo preveč sanjari, saj je postavitev savne vendarle precej zahteven in drag projekt.

A oče je bil odločen in prepričan, da bo načrt izpeljal do konca. Odločil se je, da bo vrtna savna postavljena tik ob terasi, kjer imamo že manjšo letno kuhinjo in sedežno garnituro. Mesto je bilo dobro premišljeno, dovolj zasebno, z možnostjo, da se po uporabi savne hitro ohladimo na vrtu ali pod tušem, ki ga je načrtoval. Prva faza projekta je bila priprava podlage. Izmeril je prostor, odstranil travnato rušo in zemljo ter pripeljal gramoz. Nato je položil temelje iz betonskih plošč, ki jih je natančno poravnal. Ker rad naredi čim več sam, je tudi lesene dele za okvir savne že začel pripravljati v domači delavnici. Kupil je posebno smrekovino, ki je primerna za savne in jo skrbno obdelal, brusil in lakiral. Vsak dan po službi je delal nekaj ur. Včasih sam, včasih pa sva mu pomagala še z bratom. Meni je bilo najbolj zanimivo, ko sva skupaj načrtovala notranjost, kje bodo klopi, kje luči in kako bo urejeno prezračevanje. Čeprav vrtna savna še ni povsem končana, je prostor okrog nje že skoraj pripravljen.

Oče je zasadil nekaj okrasnih grmovnic in položil leseno potko, ki vodi od terase do savne. Pravi, da bo do zime zagotovo vse nared in da bomo letos prvič praznovali prihod novega leta v novi savni na domačem vrtu. Njegov projekt me je navdušil, saj sem videl koliko truda, načrtovanja in potrpežljivosti je potrebnih, da nekaj takega uresničiš, vrtna savna ni bila lahek projekt.…

Ko smo začeli prenavljati hišo, smo hitro ugotovili, da bo treba zamenjati tudi garažna vrata. Stara so bila težka, nerodna za uporabo in so slabo tesnila, kar se je pozimi precej poznalo na temperaturi v garaži. Po tehtnem premisleku in raziskovanju različnih možnosti smo se odločili za dvižna garažna vrata, saj so se zdela najbolj praktična in hkrati estetska izbira.

Odločitev ni bila preprosta. Na voljo je bilo ogromno različnih modelov, materialov in načinov odpiranja. Zame je bilo ključno, da bodo vrata varna, dobro izolirana in enostavna za uporabo. Na koncu smo izbrali kakovostna dvižna garažna vrata s sodobnim električnim odpiranjem, ki so se lepo podala k preostali podobi hiše.

Montaža je potekala brez zapletov. Ekipa je hitro odstranila stara vrata, pripravila odprtino in namestila nova. Ko sem jih prvič preizkusila, sem bila resnično navdušena. Vrata so se tiho in gladko dvignila z enim samim klikom na daljinec.

Z novimi vrati so prišle še druge prednosti. Garaža zdaj bolje ohranja toploto, poleti pa ostaja prijetneje hladna. Prav tako sem opazila, da manj toplote uhaja v notranje prostore, kar se pozna tudi pri porabi energije.

Danes si življenja brez dvižnih garažnih vrat sploh ne predstavljam več. Ko se pripeljem domov in z enim klikom odprem vrata, vem, da smo sprejeli pravo odločitev. Poleg praktičnosti so dvižna garažna vrata izboljšala tudi videz hiše, kar me je dodatno prijetno presenetilo.

Poleg vsega pa mi ta vrata nudijo več varnosti. Sistem zaklepanja je veliko bolj zanesljiv kot pri starih vratih, zato se ponoči počutim bistveno mirneje. Minimalno vzdrževanje pa je le še pika na i pri tem, zakaj bi se za dvižna garažna vrata odločila še enkrat.

Sčasoma sem spoznala še eno prednost, dvižna garažna vrata omogočajo boljši izkoristek prostora pred in v sami garaži. Ker se vrata dvigujejo navzgor, ni potrebe po dodatnem prostoru za odpiranje, kar je še posebej priročno v ozkih dovozih. Ta preprost detajl mi danes pri vsakodnevni uporabi pomeni res veliko.…

Dolgo sem si želela poskusiti jahanje konjev, a me je vedno zadrževal strah. Konji so mi bili neverjetno lepi, a tudi ogromni in mogočni. Ko me je prijateljica povabila, da se ji pridružim na vadbi v bližnjem konjeniškem centru, sem zbrala pogum.

Ko sem prvič stopila v hlev, sem bila očarana. Vonj po senu, topot kopit in mirne oči konjev so me takoj pomirile. Inštruktor mi je razložil osnove, kako se jim približati, jih pobožati in pripraviti na ježo. Najprej sem samo opazovala, potem pa z roko previdno božala enega od njih. Takrat sem začutila, da jahanje konjev ni le šport, ampak povezovanje z živaljo.

Prvič v sedlu sem bila precej okorna. Držala sem se kot klop, srce mi je razbijalo, vsak premik konja pa se mi je zdel ogromen. A po nekaj minutah sem začela slediti njegovemu ritmu. Inštruktor je ponavljal: ‘Sprosti se, dihaj.’ Ko sem to res storila, se je gibanje umirilo. Tisti trenutek sem dojela, da je jahanje konjev vaja zaupanja – vase in v žival.

Najlepši del je bil izhod iz maneže. Ko smo zajahali po travnikih, sem občutila svobodo, kot je še nisem. Veter v laseh, tišina narave in zvesti koraki pod menoj. Vse skrbi so ostale daleč za mano. Takrat sem razumela, zakaj pravijo, da jahanje konjev zdravi dušo.

Seveda ni šlo brez izzivov. Enkrat je konj postal nemiren, ker je v bližini nekaj zašumelo. Moja prva reakcija je bila, da potegnem vajeti, kar je bila napaka. Inštruktor mi je razložil, da moraš ostati miren, saj konj čuti tvojo energijo. Naučila sem se, da pri jahanju konjev ne gre le za fizično spretnost, ampak tudi za psihično zbranost.

Po nekaj vadbah sem se počutila vedno bolj samozavestno. Naučila sem se osnov galopa in prvič doživela pravi pospešek. Adrenalin in navdušenje sta bila neverjetna. Takrat sem se odločila, da bo jahanje konjev ostalo del mojega življenja – ne le kot šport, ampak kot hobi in način sprostitve.…

Ko sva z možem gradila hišo, sva na začetku razmišljala le o velikih stvareh – strehi, fasadi, oknih. Vse dokler ni prišel čas, da izbereva ograjo. ‘Saj bo nekaj enostavnega,’ sem rekla. A potem, ko sem začela iskati možnosti, sem ugotovila, da kovinske ograje niso le praktičen element, ampak lahko hiši dajo značaj.

V prvih dneh sem pregledala na desetine katalogov. Steklene, lesene, betonske,… A nič me ni prepričalo tako kot preproste, elegantne linije, ki jih imajo kovinske ograje. Zdelo se mi je, da so kot okvir slike – nevsiljive, a tiste, ki dajo končni pomen. Ko sem to povedala arhitektki, se je nasmehnila: ‘Točno to. Ograja ni detajl, je prva stvar, ki jo človek opazi.’

Izbrala sva črno, minimalistično izvedbo – kombinacijo jekla in aluminija. Ko so jih monterji postavljali, sem opazovala, kako se celotna okolica spreminja. Nenadoma je hiša delovala bolj urejeno, moderno, a še vedno domače. Kovinske ograje so ji dodale strukturo, kot bi nekdo potegnil čisto linijo med zasebnim in zunanjim svetom.

Zdaj jih vsak dan občudujem. Ko zjutraj odprem vrata, me pozdravijo v svežem odsevu sonca, popoldne pa se v njih igrajo sence dreves. Kar mi je najbolj všeč, je, da so brezčasne – kovinske ograje ne sledijo trendom, temveč jih preživijo. Z nekaj rednega čiščenja in zaščitnim premazom ostanejo kot nove, ne glede na letni čas. Za dodatne ideje in kakovostne rešitve, kot na primer kovinske ograje Očko, si oglejte ponudbo priznanih ponudnikov.

A tisto, kar sem res spoznala, je, da ograja ni le funkcionalna stvar. Je občutek. Ko zvečer zaprem vrata dvorišča, vem, da smo znotraj varni. Ko pridejo prijatelji, pravijo, da ograja daje hiši samozavest. In jaz se samo nasmehnem, ker vem, da imajo prav. Kovinske ograje so kot tiha zaščita. Ne kričijo po pozornosti, a njihova prisotnost daje mir.

Zdaj razumem, zakaj moj oče vedno pravi, da dobra ograja ni le meja, ampak okvir doma. In res je, kovinske ograje so tisti okvir, ki ne zapira, ampak daje prostoru obliko. …

Nekaj časa nazaj sem imel priložnost pri kateri sem lahko prvič spoznal tolmačenje. Bil sem ravno na poslovnem dogodku, kjer so sodelovali partnerji iz tujine. Vsi so govorili različne jezike in sprva je bilo videti, da bo komunikacija precej težka in skoraj nemogoča, saj je bilo preveč ljudi iz različnih držav na kupi. Potem pa je v ospredje prišla tolmačka. Ta je začela voditi pogovor, kjer pa sem bil čisto presenečen. Nisem moral verjeti, s kakšno lahkoto je prevajala vsako misel, ki jo je kdo rekel, ter poskrbela, da ni bila predolga, da je lahko pogovor tekel tekoče. V tistem trenutku sem prav videl, da smo si vsi mislili, da govorimo isti jezik.

Tedaj sem prvič videl, da je tolmačenje dejansko nekaj precej impresivnega in nujnega. Pred tem sem bil namreč mišljenja, da je to nekaj zastarelega, ter se to danes ne rabi več. Na voljo imamo namreč razne spletne prevajalnike, tako da je potreba po tolmačenju zelo majhna. A v tistem trenutku sem videl, da je tolmačka lahko naredila nekaj, kar razni spletni prevajalniki ne bi morali. Tekoč pogovor je prevedla tako, da smo se lahko vsi prosto pogovarjali.

Kasneje pa sem se tudi sam znašel v situaciji, kjer sem potreboval tolmačenje. A to ni bilo kakršno koli, temveč kar tolmačenje v nemščino za pravne dokumente. Moral sem predstaviti nek projekt tujim partnerjem, nakar je bilo potrebno urediti tudi pogodbo. Sam sem sicer znal delati s pogodbami v mojem maternem jeziku in morda nekaj osnovno tudi v angleščini. A ko je prišlo do nemščine, saj so bili partnerji Nemci, sem bil čisto izgubljen. Preprosto nisem vedel, kako se zadeve lotiti. Splet mi prav tako ni moral pomagati, kajti razna orodja so bila premalo strokovna, da bi lahko napisala pogodbo. Ta so namreč dobra samo za dobesedne prevode in ne za razne pravne zadeve, kot je pogodba.…

Čeprav nimam ravno luksuznega avtomobila, mi kljub temu ni vseeno, kako ta izgleda. Zato mi je šlo vedno precej na živce, ko je bil moj avto ves prašen in umazan. Če pa je bilo zunaj močno sonce, pa je vse skupaj izgledalo še slabše, saj se je umazanija dobesedno zapekla na pleh. Tedaj me je bilo nekako prav sram, da se vozim v takšnemu avtomobilu. Zaradi tega pa je bila avtopralnica Ljubljana že nekaj let moja pogosta destinacija. 

A nekaj let pa še ni bilo tako. Takrat sem bil precej malomaren, kar se tiče čiščenja svojega avta. Na začetku sem imel namreč avto zato, da ta služi meni in ne obratno. A ko se je enkrat že tako zamazal, da skoraj nisi moral videti tiste prave barve pod umazanijo, sem vedel, da je čas, da nekaj naredim.

Takrat sem začel iskati, kje bi lahko najhitreje opral avto. Doma namreč nisem imel visokotlačnega čistilca, ter bi brez njega precej težko opravil delo, oziroma to čiščenje. Tedaj sem začel malo iskati po spletu, kjer mi je hitro pozornost vzela ravno ta avtopralnica Ljubljana. Videl sem, da je precej blizu mesta, kjer imam službo, tako da bi se lahko kakšen dan odpravil na hitro oprati avto, na poti domov iz službe. 

To sem tedaj res storil, kjer pa sem lahko končno ugotovil, da je čiščenje avta pravi užitek, ki ti sploh ne vzame toliko časa. Tamkajšnja avtopralnica Ljubljana je bila namreč precej enostavna in hitra za uporabo, tako da res nisem imel izgovora, da se ne bi večkrat odpravil tja. Ko pa sem tedaj videl moj avto, očiščen kot da je nov, pa me je to res presenetilo. Od takrat naprej sedaj res redno skrbim za čiščenje svojega avta. Velikokrat se odpravim v avtopralnico kar na poti domov iz službe, saj mi tako čiščenje vzame še najmanj časa. …

Nekaj časa nazaj sva se s punco začela zanimati za kakšen vikend pobeg v naravo. Vse skupaj sva se odločila precej hitro in predvsem zadnjo minuto. To je bila še kar velika težava zaradi tega, ker vsi vemo, da so rezervacije zadnjo minuto lahko precej zahtevne, težke za najti in v veliko primerih neuspešne. Tako zaradi tega nisva imela preveč visokih pričakovanj, saj sva takoj videla, da je že skoraj vse zasedeno, če ni pa so cene zelo visoke.

A tedaj sva se na nekaj spomnila. Glede na to, da sva iskala pobeg v naravo, nama je na pamet padel najprej kakšen kamp, vendar bi si morala na hitro sposoditi vso opremo. Tedaj sva se spomnila na glamping. Gre za nekake lesene hiške, oziroma skoraj da šotore, kateri so lahko zelo prijetno prenočišče. Tedaj sva se odpravila na splet, ter našla kar nekaj opcij za last minute glamping. Opazila sva še kar nekaj odprtih prijav. Očitno glamping v tistem obdobju pač ni bil tako popularen, oziroma se za to ni odločilo toliko ljudi. 

Tako sva nato malo raziskovala različne lokacije za last minute glamping, ter primerjala cene. Med vsemi različnimi ponudbami pa naju je tudi precej presenetilo to, da v bistvu cene sploh niso bile tako visoke. Zdelo se nama je, da bodo te precej drage, saj gre za rezervacijo zadnjo minuto, vendar temu sploh ni bilo tako.

To naju je zelo razveselila, ter sva si tako le priskrbela ta last minute glamping. Po uspešni rezervaciji pa sva se že čez dva dni odpravila na oddih v naravo. Tisti mini dopust pa nama je res odlično koristil. Malo sva se lahko sprostila, sploh pa so nama bile hiške zelo všeč. Res si imel občutek, kot da si v nekakšnem mini šotoru. Zato je bilo vzdušje skozi celoten vikend zelo prijetno. …