Oznaka: osnove jahanja

Dolgo sem si želela poskusiti jahanje konjev, a me je vedno zadrževal strah. Konji so mi bili neverjetno lepi, a tudi ogromni in mogočni. Ko me je prijateljica povabila, da se ji pridružim na vadbi v bližnjem konjeniškem centru, sem zbrala pogum.

Ko sem prvič stopila v hlev, sem bila očarana. Vonj po senu, topot kopit in mirne oči konjev so me takoj pomirile. Inštruktor mi je razložil osnove, kako se jim približati, jih pobožati in pripraviti na ježo. Najprej sem samo opazovala, potem pa z roko previdno božala enega od njih. Takrat sem začutila, da jahanje konjev ni le šport, ampak povezovanje z živaljo.

Prvič v sedlu sem bila precej okorna. Držala sem se kot klop, srce mi je razbijalo, vsak premik konja pa se mi je zdel ogromen. A po nekaj minutah sem začela slediti njegovemu ritmu. Inštruktor je ponavljal: ‘Sprosti se, dihaj.’ Ko sem to res storila, se je gibanje umirilo. Tisti trenutek sem dojela, da je jahanje konjev vaja zaupanja – vase in v žival.

Najlepši del je bil izhod iz maneže. Ko smo zajahali po travnikih, sem občutila svobodo, kot je še nisem. Veter v laseh, tišina narave in zvesti koraki pod menoj. Vse skrbi so ostale daleč za mano. Takrat sem razumela, zakaj pravijo, da jahanje konjev zdravi dušo.

Seveda ni šlo brez izzivov. Enkrat je konj postal nemiren, ker je v bližini nekaj zašumelo. Moja prva reakcija je bila, da potegnem vajeti, kar je bila napaka. Inštruktor mi je razložil, da moraš ostati miren, saj konj čuti tvojo energijo. Naučila sem se, da pri jahanju konjev ne gre le za fizično spretnost, ampak tudi za psihično zbranost.

Po nekaj vadbah sem se počutila vedno bolj samozavestno. Naučila sem se osnov galopa in prvič doživela pravi pospešek. Adrenalin in navdušenje sta bila neverjetna. Takrat sem se odločila, da bo jahanje konjev ostalo del mojega življenja – ne le kot šport, ampak kot hobi in način sprostitve.…