Pisarniški stoli

Z družino smo se odločili, da sedaj že kar nekaj časa živimo v istem stanovanju in bi bilo potrebno zamenjati določeno pohištvo. Poleg tega, pa smo z nakupom novega pohištva želeli doseči nekoliko nov videz stanovanje, saj bi tako lahko ustvarili morda malo drugačno vzdušje. Tako smo želeli več ali manj malo popestriti stanovanje in se nam je zdelo, da bo nakup novega pohištva naredil ravno to.

Tako pa smo po nekaj planiranja, katero pohištvo bo potrebno zamenjati, za želen izgled, začeli malo brskati različno pohištvo po spletu. Ker pa je danes na voljo že ogromno različnih trgovin, ki prodajajo pohištvo, smo si najprej preko spleta ogledali vse kose, ki nas zanimajo. Tako smo tudi videli, v kateri trgovini bomo dobili kakšen kos pohištva za najnižjo ceno, saj veliko trgovin prodaja iste izdelke, ali pa zelo podobne, kjer pa se cena razlikuje. 

Ko pa smo približno vedeli, kako in kaj, pa je sledilo, da si kose pohištva ogledamo še v živo. V živo namreč dobimo veliko boljši občutek, kakšno je določeno pohištvo, saj ga vidimo v fizični obliki, ter ga lahko nato nekoliko bolj pomerimo, ter vidimo, ali nam bo ustrezalo. Zato smo se najprej odpravili po kakšnih štirih, ali pa petih trgovinah, ter v vsaki preverili vso pohištvo, ki smo ga pred tem videli na spletnih straneh.

Po temu pregledu, pa je sledil nakup. Na srečo smo imeli prijatelja, kateri ima kombi, ter nam ga je prijazno posodil, tako da nismo rabili plačevati prevoza iz vsake firme. Tako smo se še enkrat odpravili do vsake trgovine, ter kupili tisto kar smo mislili.

Celotno pohištvo pa ima skupno temo, saj smo želeli, da se s tem ustvari vzdušje v stanovanju. Zato je imelo vso pohištvo, ki smo ga kupili, nekoliko rustikalen izgled, kar pa je zelo lepo pasalo v naše stanovanje.…

Velik problem, s katerim sem se ukvarjal doma, je bila velika količina vodnega kamna, kateri se mi je nabiral skoraj da povsod. Tako so bile moje odtočne cevi polne vodnega kamna, razne aparature, kot je grelnik vode, pralni stroj, pomivalni stroj, bojler in podobno, prav tako polne vodnega kamna. Tako sem vedel, da bo potrebno nekaj narediti.

Malo sem pobrskal, zaradi česa lahko pride do tolikšne količine vodnega kamna, nato pa sem zasledil trdoto vode, kjer sem izvedel, da bo potrebno mehčanje vode. Gre za proces, s katerim se znebimo trde vode. To pa je voda, ki je polna raznih materialov, ki dodajo k trdnosti vode, kar pomeni, da se ta voda začne v obliki vodnega kamna nabirati na raznih aparaturah in ceveh.

Mehčanje vode pa je potem proces, s katerim bi iz vode odstranili določene minerale, kateri povzročajo to trdo vodo. Tako sem zasledil mehčalec vode. Tega sem tudi kupil in ga namestil na glavni vodovodni sistem, oziroma na glavni vodovodni ventil.

Tako imam sedaj že nekaj časa mehčalec vode in moram reči, da se mi ta neprijetnost, nabiranja vodnega kamna, še ni ponovila odkar imam v lasti mehčalec vode. To pa me je zelo razveselilo, saj sem zaradi težav z vodnim kamnom, moral vložiti že kar nekaj denarja. To je vključevalo nakup novih grelcev za vodo in pa celo nakup novega bojlerja. V prejšnjem bojlerju se je nabralo preprosto toliko vodnega kamna, da je bil grelec v samem bojlerju popolnoma prekrit. To pa je pomenilo, da je grelec odpovedal, ko pa sem odstranil star bojler, pa sem ven spravil kar 10 kil vodnega kamna. Torej rešitve ni bilo nobene druge, kot pa da se odločim za nakup mehčalca in tako začnem mehčanje vode.

Čeprav pa je bilo mehčanje vode draga odločitev, bom še vedno prihranil veliko denarja, saj mi več ne bodo odpovedovali razni kuhinjski aparati, katere bi bilo nato potrebno menjati.…

Ko sva z fantom se odločila, da bova gradila novo hišo sva seveda morala razmišljati o veliko različnih stvareh. Veliko stvari sva tudi spustila in so naju kasneje na to spomnili prijatelji ali družina. Definitivno sva imela eno temo, katere sva se skorajda izogibala, saj res nisva vedela kaj narediti. Ta tema je bila sončne elektrarne. Noben od naju namreč ni imel izkušenj s tem, a so slišala zelo dobre stvari o temu in nisva vedela, kaj narediti.

Sončne elektrarne so bile definitivno nekaj, o čemer sva morala dobro razmisliti in ravno zato, ker nisva imela izkušenj, sva začela spraševati ljudi, ki s tem imajo izkušnje. Starši so naju načeloma samo spraševali, če bojo sončne elektrarne nekaj, kar bova vzela ali ne, kljub temu, da niti oni niso vedeli, ali je to dobra ideja ali ne. Ko so naju to že tolikokrat vprašali, sva enostavno obupala ter začela spraševati prijatelje. Vsi prijatelji so nama rekli, da so sončne elektrarne nekaj najboljšega, kar lahko vzamemo. Rekli so, da se sončne elektrarne na dolgi rok res zelo splačajo in da bova cenovno veliko več prihranila. Seveda sva bila teh informacij res zelo vesela, a kljub temu sva bila precej prestrašena, saj nisva vedela, v kaj se spušča glede na to, da noben od naju ni imel s tem izkušnje.

Ko je končno prišlo do tistega dne, ko sva se morala dokončno odločiti. Glede sončne elektrarne sva se seveda usedla za mizo ter se dobro pogovorila. Na koncu sva se odločila, da so sončne elektrarne nekaj, kar bi nama prišlo prav in da bova to tudi vzela. S svojo odločitvijo sva bila res zelo zadovoljna in zelo sva bila vesela, da imava prijatelje, na katere se lahko zanesemo. Sončne elektrarne so se izkazale za najboljšo odločitev, ki sva jo lahko sprejela. Tudi prijatelji so zelo veseli, da so nama lahko pomagali in zelo so veseli, da so sončne elektrarne nekaj, s čimer sva res zadovoljna.…

Doma imam strica, ki je seveda strasten lovec. Čisto vsak vikend ko ima neko priložnost iti na lov jo tudi izkoristi. Pri stricu sem se seveda tudi zelo veliko naučil o teh stvareh, kljub temu, da me to niti ni toliko zanimalo. Sam je zelo rad govoril o teh stvareh, ravno zato sem si veliko zapomnil, a se s stricem  o temu zelo veliko pogovarjala. Sam mi je seveda tudi zelo velikokrat govoril o strelnih daljnogledih. Strelni daljnogledi so mi bili, seveda nekako še najbolj zanimivi, saj mi je povedal, da se za vsako puško malce razlikujejo.

Seveda čisto vsaki strelni daljnogled ne bo šel na čisto vsako puško, ki obstaja. Ko si lovec moraš seveda take stvari obvladati in vedeti. Strelec je bil že toliko let v tem lovskem društvu, da je že znal zelo veliko stvari. Bil je že skoraj profesionalec, ko je prišlo do takih stvari, kot so strelni daljnogledi.

Sam mi je tudi včasih malce pokazal stvari. Ker sem bila še zelo majhna, mi seveda večina stvari ni moral pokazati, a vseeno je želel nekako malce vse skupaj deliti z mano. Seveda sem bila vesela, saj je bil nad tem razlaganjem res zelo navdušen. Ker sem videla, kako je navdušen, sem ga tudi poslušal. Takrat mi je seveda pokazal te strelne daljnoglede, ki so bili zelo zanimivi. Povedal mi je, da gre vsak strelni daljnogled na drugo puško. Pušk mi seveda ni kazal, saj sem bila še premajhna, a sem si nekako predstavljala, kako naj bi to šlo skupaj. Tako nekako sem preživljala čas pri svojem stricu, ko sem seveda imela možnost biti pri njem. Veliko sva se seveda tudi igrala in velikokrat mi je razlagal zgodbice o svojih lovskih dogodivščinah. Vse skupaj mi je seveda bilo zelo zanimivo, glede na to, da sem si vse to še do dandanes zapomnilo.…

Ko sva se s fantom nekaj časa nazaj preselila V novo stanovanje, sem se marsikaj naučila. Kar prej nisem vedela. Začelo se je vse seveda takrat, ko so začela kupovati stvari za novo stanovanje. Razen pohištva je bilo seveda stanovanje prazno in rabila sva res zelo veliko stvari in zato sva se zelo hitro lotila dela.

Jaz sem naredila svoj spisek, moj fant pa svojega. Njegov spisek mi je bil res zelo zanimiv in nisem morala verjeti, da so to stvari, ki jih on dejansko potrebuje. Še manj pa mi je bilo jasno, zakaj bi te stvari sploh potreboval. Na spisek je napisal tudi podložke, za kar sem prvič slišala in sploh nisem vedela, kako izgledajo. Ko mi je pokazal fotografijo mi je bilo vse tako jasno, saj se spomnim, ko sem bila majhna in sem pomagala kdaj očetu kaj narediti, sem se vedno spraševala, kaj so te zadeve? Še vedno pa mi ni bilo čisto jasno, zakaj bi potreboval podložke, saj imava že vso pohištvo praktično narejeno in ne rabiva nekih vijakov in podobno. Potem pa mi je seveda obrazložil, da je to pač zadeva, ki jo moški mora imeti v svoji škatli z orodjem in pripomočki za delo po stanovanju.

Seveda sem bila zelo presenečena, saj so na ena spisku, ki je bil seveda moj, bile razne stvari, kot je metla in podobno, na njegovem spisku pa sem videla podložke. Ta 2 spiska sta bila zelo različna, a po drugi strani sem seveda razumela, da vsak potrebuje določene stvari. Fant mi je seveda moral za marsikaj obrazložiti, zakaj to sploh potrebuje. Ko mi je vse lepo. Obrazložil sem se seveda za spiskom strinjala in prav tako je bilo z mojim spiskom.

Ko sem šla v trgovino, sva seveda šla najprej po njegove stvari in ko sem videla tiste podložke, sem se seveda takoj spomnila svojega otroštva. Ko so končala z njegovim spiskom pa sva se lotila mojega, saj je bil malce daljši, ker sem res razmišljala o čisto vsem.…

Varna vožnja je tečaj, ki ga mora vsak mladi voznik opraviti v roku dveh let oziroma do 21-ga rojstnega dne, če so izpit opravljali pri 18-ih letih. Brez tečaja varne vožnje si ne moramo podaljšati vozniškega izpita. Vozniški izpit se podaljša po dveh letih in potem ga menjujemo na 10 let.

Verna vožnja je tečaj, ki traja skoraj cel dan. Približno 10 šolskih ur. V naprej se prijavimo, plačamo v naprej ali pa tam z gotovino. Med prijavo tudi povemo ali potrebujemo izposojo avtomobila ali pa bomo vozili s svojim.

Ko pridem v center za varno vožnjo, nas najprej čakajo predavanja, ki trajajo približno dve uri. Med predavanji nas seznanijo, kaj vse naš avto vsebuje, kako moramo reagirati v določenih situacijah in kdaj se lahko znajdemo v nevarnih situacijah. Po končanem teoretičnem delu sledi krajši odmor in priprava na praktični del oziroma poligon. Vsak posameznik dobi svojo radijsko postajo, ki si jo namesti v avto in sledi navodilom inštruktorja. Vsako vajo posebej razloži in nato se jo nekajkrat izvede. Se pravi najprej sledijo količki, nato sistem ABS, hitrostno reagiranje pri raznih ovirah na cesti, kako ravnati, ko nimamo več avtomobila pod nadzorom, kako ravnati ko nam začne avto drseti po stezi in podobno. Vse to so vaje, ki jih inštruktor razloži eno pa po eno in vsako vajo se izvede 3 do 5 krat. Če inštruktor vidi, da večini udeležencev neka vaja ni najbolj jasna, se jo ponavlja tako dolgo dokler ne dojamejo. Po končanem poligonu se pomaknemo nazaj na parkirišča, vrnemo radijske postaje in potem nas čaka še zadnji del dneva.

Po treh ali več urah na poligonu pa nam ostane samo še skupinska delavnica, ki je praktično še eno zadnjih predavanj, kjer nas seznanijo o prometnih nesrečah, zakaj pride do njih, kako ravnati v takšni situaciji in podobno. Po končanem predavanju, vsak prejme svoj certifikat, da je varno vožnjo opravil in s tem lahko podaljša svojo vozniško dovoljenje, ko temu poteče rok.…

Na kavi s prijateljicami smo se pogovarjale o tem ali bi pri teh letih, katera imela zobni aparat, pa tudi če bi bil Invisalign, ki se ne bi vidi. Mnenja so bila precej mešana. Večina nas je rekla, da verjetno ne, če bi bile nepravilnosti majhne, če bi bile pa nepravilnosti večje bi pa seveda zelo dobro premisliti. Veliko bi bilo odvisno od tega, koliko časa bi se moral zobni aparat nositi, in tako naprej. Sicer je Invisalign nekaj, kar se ne vidi, ampak vseeno pa ni občutek najbolj prijeten, ko dela na tem, da se zobje poravnajo v primerno lego. To je najbrž bolečina, ki se je ne more prav nihče izogniti pri nošnji aparata. Lahko je to navadni zobni aparat ali pa Invisalign, ki se seveda ne vidi.

Jaz res ne vem, ali bi ga imela. Tema se je razvila predvsem zaradi tega, ker se je ena prijateljica odločila za Invisalign, zobni aparat po tem, ko je videla, da ji nepravilnosti, čeprav so majhne, niso več, kaj pretirano všeč. Vsekakor jo spoštujem, ker vem, da se jaz vsekakor ne bi odločila za to. Oziroma težko je reči, kako bi se nekdo odločil, ko ni v takšni situaciji. Lahko pa, da bi vseeno se odločila, ker bi videla, da bi se potem bolje počutila in bi se bolj sproščeno smejala. Verjetno vsaka nepravilnost marsikoga čez leto vedno bolj moti in če ima možnost, da kaj naredi na tem, potem enostavno naredi. Sicer se pa Invisalign, res prav nič ne vidi in po nekaj mesečni nošnji se ji že malce vidijo prvi popravki.

Mislim, da bo zelo hitro prišla na rezultat, ki siga želi. Nisem si zapomnila, ko je povedala, koliko časa bo morala Invisalign, nositi, ampak mislim, da ga ne bo nosila več kot leto dni, kar je popolnoma sprejemljivo.

…

Če bi vedela, da bodo tende tako praktične, bi jih kupila že mnogo prej. Vedno sem bila skeptična in bila prepričana, da bo to nekaj, kar ne bo tisto, kar naš vrt potrebuje. Nujno smo se pa morala odločiti za neka senčila. Najboljša izbira bi bile sicer pergole, ampak tolikšen finančni vložek žal ni prišel v poštev.

Po tehtnem premisleku med ponudbo, ki je bila najbolj finančno sprejemljiva za nas in kar se nam je zdelo, da bi bilo najboljše po informacijah, prejetih od prodajalcev, smo se končno odločili za senčila. Na koncu smo izbrali tende, kljub temu da je bilo to na začetku nekaj, za kar sem rekla, da zagotovo ne bomo imeli. Res pa je, da nisem imela dovolj podatkov o tem, kaj vse tende zdržijo in kakšne vse so na voljo.

Ko smo se odločili za nakup, smo imeli vse dostavljeno in nameščeno v roku tedna dni. Šele sedaj pa res vidim, kako sem tende podcenjevala, ker so res odlično senčilo. Vsaj te tende, ki smo jih izbrali, so izjemno lepe in kakovostne. Res mi je žal, da sem tako dolgo odlašala s tem nakupom, ker sem res mislila, da bom nad tem razočarana, pa je moja izkušnja popolno nasprotje. 

Ampak izgubljeni čas pravzaprav niti ni več toliko pomemben, Zel sem vesela, da so tende končno pri nas in je s tem senčilo za naš vrt urejeno. Sedaj si bom končno lahko za poletni čas uredila zunaj kotiček, kakršnega si želim in bo končno tudi v senci. Tega sem se res najbolje veselila, in ker sem želela, da bo kar se da udoben kotiček, sem se seveda do zadnjega odlašala z odločitvijo. Karkoli sem videla od senčil se mi ni zdelo dovolj dobro in sem zato odlašala do zadnjega z odločitvijo. Ampak na koncu so me tende vendarle prepričale in pav vesela sem, da je tako. …

No dovolj, da je voda lepa, saj mora biti tudi pitna. Ne dolgo nazaj sem se pošalila na prijateljičin slabi dan. Vprašala sem jo, ali ji dajejo kaj v vodo tam, kjer je. Nisem niti vedela, da tam ni pitna in sem to izvedel šele, ko mi je odgovorila na šalo. 

Seveda je bila pitna voda le v plastenkah, ampak tja pa menda ne dajejo ničesar takšnega. Bila je na dopustu in res sem mislila, da je vseeno v hotelu, kjer je vse v redu. Ampak ker se danes, kljub temu da je svet zelo razvit, dogaja, da na marsikakšnih delih sveta enostavno voda ni prava za pitje, se je tudi ona znašla v takšnem položaju. Seveda je to vedela, preden je odšla ta na dopust, da se je lahko pripravila. Tudi poskrbljeno je za to, da je vedno dovolj plastenk s pitno vodo tako, da ji za to ni treba preveč skrbeti. Kraj, kamor je šla so res zelo lep in verjamejo, da je vredno tudi to, da niso vse osnovne življenjske stvari takšne, kot bi morale biti. 

Sama še nikoli nisem bila na dopustu, kjer voda ni pitna in niti ne vem, kako bi se znašla, saj spijem na dan kar dober tri litre tekočine. Če bi to pomenilo zelo velik finančni strošek, sem skoraj prepričana, da se za to ne bi odločila. Razen, če bi bil to zelo poseben kraj, ki bi ga res morala obiskati in bi imela tudi to možnost, da bi ta kraj obiskala. Sicer pa do sedaj še nisem našla kraja, ki bi si ga zelo žele obiskati in ne b imel vsega urejenega za normalno bivanje. Lahko, da tudi nikoli ne bom našla kraja, ki bi ga želela obiskati in bi se morala čemu odreči. Nekako je pitna voda nekaj, kar bi zelo pogrešala, če je ne bi bilo. …

Ker živimo na podeželju, nas obkrožajo živali. Tako so naši sprehodi vedno lepi in zanimivi, ker pogosto srečamo različne živali. Nekaj časa nazaj, sva z sinom videla, da je sosed na travniku namestil električni pastir in zanimalo naju je, kako to, da se je tako določil. Ko sva prišla do njegove hiše je bil ravno zunaj in seveda je moj sin takoj postavil vprašanje:

Zakaj ste na travniku namestili električni pastir?

Sosed je z navdušenjem povedal, da se bosta na tem travniku od jutri naprej pasla dva konja. Takoj sem videla, kako je bil sin srečen. Sosed pa je celo rekel, da naj jih prideva pogledat. Ko sem se drugo jutro prebudila, sem že pozabila na včerajšnji pogovor z sosedom, a me je sin hitro spomnil. Komaj je čakal, da gre v šolo in pride domov, da lahko greva na sprehod. Že od daleč je videl, da električni pastir stoji in upal, da se bosta konja že pasla, ko pride iz šole. 

Ko je sin prišel iz šole, je šel takoj na srehod pogledat, če sta konja prispela. Seveda sem šla z njim, ker sem se bala, da bo problem električni pastir, ker bo sin hotel konja pobožati. Tako se lahko električnega pastirja dotakne on, ali pa konj in se ustraši. 

Zagledala sva dva prekrasna konja in ko sta naju videla, sta prišla do naju. Sina električni pastir ni oviral, že je stegoval roko, da bi pobožal konja in morala sem ga opozarjati, da roko drži malo višje, ker drugače se bo konj dotaknil električnega pastirja in se bo prestrašil. 

Tako sva vsak dan prihajala do konjev in jih božala, niti malo naju ni oviral eletrični pastir, le paziti sv morala, da sva konje božala dovolj visoko. Kako lepe živali so to, pa sva občudovala čisto vsak dan, ko sva jih videla. …